Med možnostmi, ki so priporočljive za dolgoročno varčevanje, so tudi vzajemni skladi. To je precej atraktivna opcija investiranja tudi za tiste, ki se ne spoznajo dobro na vrednostne papirje in se niso pripravljeni posebej posvetiti investiranju. Kot nalašč torej za začetnike, ki iščejo alternative bančnim depozitom – pravzaprav ima investiranje v sklade nekatere podobne značilnosti, pa tudi nekatere edinstvene odlike, s katerimi lahko prepriča širok krog investitorjev.
Načeloma so vzajemni skladi dokaj varna oblika investiranja in jih lahko priporočimo za dolgoročno varčevanje. A tu se že pojavlja več različnih možnosti in stopnja tveganja ni vedno enaka. V sklade zato ne vložimo vsega svojega denarja, temveč namenimo večji del prihrankov za varne investicije, manjši del pa za bolj tvegane z višjimi pričakovanimi donosi. Oboje lahko najdemo že pri skladih.
Kako delujejo vzajemni skladi?
Vzajemni sklad pravzaprav združuje sredstva večjega števila vlagateljev. Namesto, da bi vsak iskal svoje investicije, združijo investitorji premoženje v en sklad, ki ga upravljajo izkušeni borzni analitiki. Na ta način se izognemo mnogim opravkom in preglavicam, saj hitro in zanesljivo naložimo svoj denar v ustrezne opcije.
Sami kakšnega posebnega dela s skladom pravzaprav nimamo. Postopek je hiter in enostaven, denar preprosto nakažemo na račun vzajemnega sklada, nato za vse poskrbijo strokovnjaki. Najbolj pomembna odločitev je pravzaprav ta, kateri sklad izbrati. Možnosti je namreč več, od izbire pa so odvisna pričakovana tveganja in donosi.
Kateri vzajemni skladi so na voljo?
Vzajemni skladi se razlikujejo po različnih lastnostih. Eno je delitev na podsklade, ta delitev je vezana na vrsto vrednostnih papirjev, v katere investiramo:
- Delniški podsklad
- Obvezniški podsklad
- Uravnoteženi podsklad
- Mešani dinamični podsklad
Odločamo se torej med delnicami in obveznicami, nekateri podskladi pa združujejo oboje ali pa izbiramo med bolj dinamičnimi opcijami. Obveznice imajo praviloma nizko stopnjo tveganja, medtem ko imajo delnice višje pričakovane donose.
Nato pa se srečamo še z izbiro dejanskih vrednostnih papirjev, pri čemer imamo običajno na voljo določene kategorije. Lahko se odločamo za investicije v različne trge, ki so določeni po različnih kriterijih, bodisi geografsko bodisi tematsko. Investiramo recimo v podjetja določene regije, kjer se pričakuje stabilna gospodarska rast, ali pa v določene panoge, recimo tehnološka podjetja. Tu je izbire kar dosti, a običajno lahko pričakujemo, da se ne bo tako težko odločiti glede na pričakovana tveganja in donose.
Vzajemni skladi na dolgi rok
Če želimo varčevati na dolgi rok, pričakujemo predvsem nizka tveganja. To velja za obvezniške podsklade, seveda pa se lahko kar dobro odrežejo tudi druge možnosti. Ni nujno, da bodo delnice zelo tvegane. Poleg tega lahko naložbo hitro tudi dvignemo z računa, saj sredstva niso vezana – to je še ena izmed prednosti, ki jih imajo vzajemni skladi. Donosi so na dolgi rok lahko nekoliko nepredvidljivi, imajo pa delnice načeloma kar zanesljiv donos morda okoli 10 %, kar je odlična številka za takšne investicije. Seveda je veliko odvisno od izbranih skladov in od interesov investitorja, a vzajemni skladi imajo tu še eno prednost, namreč to, da dopuščajo precej veliko mero fleksibilnosti.