Devet tipov najbolj pogostih spletnih prevar

denarNigerijska prevara

Nigerijska prevara (Nigerian scam v angleščini), znana tudi kot prevara 419 (po številki nigerijskega kazenskega zakonika), je daleč najbolj znana spletna prevara. Kljub temu, da je za nekatere le še šala, se vsako leto kar nekaj ljudi opeče – od tega, da izgubijo nekaj denarja do veliko hujših primerov, ko so bili nekateri celo ugrabljeni.

Prevara se večinoma začne z elektronsko pošto, kjer se nam prijazno predstavi neznanec (največkrat se predstavi kot nekdo iz Nigerije, od tod tudi ime prevare) in opiše svojo težavo. To gre praktično vedno za zelo velike količine denarja, do katerih ima omenjena oseba dostop, vendar jih ne more spraviti iz svoje države. Tu seveda želi vašo pomoč – obljubi delež denarja, ki je seveda zelo visok (od več tisoč pa do nekaj milijonov ameriških dolarjev), v zameno pa želi naše bančne podatke, s katerimi bo prenesel denar iz svoje države v tujino.

Pozor, te prevare so se v zadnjih nekaj mesecih začele pojavljati tudi v slovenščini. Kriminalci namreč uporabijo programe za prevajanje in tako pošljejo pismo kar v našem jeziku – sicer zelo popačenem, a vendarle. Zavedati se moramo, da so stvari, ki so videti predobre, večinoma res predobre. Prav v vseh takih primerih je šlo za golo laž in kriminal.

Zmaga na loteriji

Relativno pogoste so elektronske pošte, ki nam razlagajo, da smo zadeli na tej ali oni loteriji (največkrat na kaki angleški ali ameriški). Sporočilo, ki je na videz zelo pristno in korektno, nam obrazloži, da smo zadeli neko večjo vsoto, a preden jo lahko dobimo, moramo plačati nekaj manjših stroškov za procesiranje.

Zanimivo je to, kako veliko ljudi pri taki pošti sploh ne razmišlja o tem, da se te loterije niso nikdar sploh udeležili. Načeloma ne moremo zmagati nečesa, pri katerem sploh nismo sodelovali, a želja po denarju je včasih močnejša od zdrave pameti. Takoj ko pošiljatelju elektronske pošte predamo kakršne koli osebne podatke ali denar so nas že okoli prinesli – pri teh prevarantih se nikakor ne smemo sploh začeti z njimi ukvarjati, upajoč, da je le nekaj denarja za vsem tem. Na koncu bomo le izgubili svoj denar, po možnosti pa še osebne podatke.

Phishing in lažne spletne strani

Phishing je angleški izraz, s katerim označujemo lažne spletne strani (največkrat bančne), ki se pretvarjajo, da so strani pravih bank. Tovrsten primer smo v Sloveniji že doživeli (za kratek čas so kriminalci postavili lažno spletno stran, ki je navzven delovala kot stran banke NLB). Pri tem nas na svojo spletno stran največkrat zvabijo z elektronsko pošto.

Ta je na videz korektna in nas naproša, da se preko ponujene povezave prijavimo na spletno stran banke – tu večinoma vpišemo številko računa in po možnosti tudi PIN kartico, ki jo uporabljamo na bankomatih.

O identiteti spletnih strani smo že govorili (priporočamo naše članke na to temo), tu le povejmo, da nas mora že sama elektronska pošta opozoriti na to, da nekaj ni prav. Prav nobena banka od nas ne bo zahtevala zaupnih podatkov preko elektronske pošte oziroma spleta. Nikakor ne smemo nasesti elektronski pošti, pa čeprav sama trdi, da to izvajajo zaradi naše varnosti.

Vnaprej plačane kreditne kartice (ter posojila)

V tej prevari gre za to, da dobimo ponudbo za zelo ugodno kreditno kartico (ali posojilo), ki nam ne glede na naše finančno stanje ponuja zelo veliko denarja. Dodajo le to, da moramo vnaprej plačati manjši strošek. Ravno pri tem ‘manjšem’ strošku se prevara tudi ustavi – kreditne kartice ali posojila preprosto ni.

Načeloma moramo vedeti, da nam nobena kredibilna banka oziroma kreditna hiša ne izdaja na ta način kreditov oziroma kreditnih kartic. Pri karticah je sicer skoraj vedno kak strošek, vendar se ta plačuje naknadno, ne pa vnaprej, kot je prikazano pri tej prevari. Žal je kar nekaj ljudi, ki v denarni stiski pomislijo le na ugodno posojilo, a pri tem ne premislijo o celotni ponudbi.

Ponudbe za predobre službe

Do te prevare največkrat prihaja v primeru, ko smo svoj življenjepis naložili na eno izmed spletnih strani za iskanje zaposlitve, oziroma smo se na tako stran prijavili. S temi stranmi seveda ni nič narobe (prej obratno), a vseeno moramo biti pozorni na morebitne ponudbe. Pri tej prevari dobimo ponudbo za službo, ki se preprosto sliši predobra – za relativno malo dela obljublja velik zaslužek. Načeloma gre za neznano podjetje (največkrat iz finančnega sektorja) iz tujine, ki potrebuje pomoč pri finančnih transakcijah v naši državi, pri tem pa nam obljublja delež vsake transakcije.

Pri tem nas seveda prosijo za naše osebne podatke, s katerimi nas lahko seveda plačajo. A dejansko se izkaže, da gre večinoma za krajo identitete, včasih pa nam lahko ukradejo tudi denar. Teh prevar lahko pričakujemo vedno več, saj postaja internet povsem običajen kanal za iskanje novih zaposlitev.

Pomoč po naravnih katastrofah

Stari ljudski rek pravi, da je dobrota sirota – kar se dobro pokaže pri tej prevari. Nastopa v obliki elektronske pošte, kjer nas nekdo prosi za pomoč, saj je vse izgubil v neki naravni nesreči. Tu vedno gre za resnični dogodek – v sami elektronski pošti je velikokrat povezava na novice o tem dogodku. A nimamo prav nikakršnega načina, da preverimo identiteto pošiljatelja, načeloma se pa izkaže, da gre za nekoga povesem tretjega, ki seveda sploh ni iz omenjene države oziroma področja.

Elektronska pošta načeloma ni verodostojen medij – sploh kadar gre za finančna dogajanja. Če želimo pomagati v naravnih nesrečah so za to ustaljeni kanali – od Rdečega Križa naprej.

Zmaga luksuznega potovanja

Gre za podobne prevare kot pri zmagi na loteriji, a so te najbolj pogoste v poletnih mesecih. Dobimo elektronsko pošto, ki nam čestita in obrazloži, da smo zadeli luksuzno potovanje ali križarjenje na tej ali oni ladji. A pri teh je na drugi strani dejansko potovanje – čeprav ne tako, kot bi si mislili. Velikokrat je prevoz res zastonj (ali zelo poceni), a ko pridemo na cilj se izkaže, da so cene v hotelu (za katerega pa smo predhodno podpisali pogodbo) izjemno visoke. O vrnitvi stroškov lahko seveda pozabimo. V nekaterih primerih pa tudi tega ni – preprosto vzamejo naš denar (pod pretvezo o različnih stroških) in izginejo. Načeloma bo vedno najbolje, če si osebno rezerviramo potovanje pri znani agenciji in ne nasedamo obupanim prevarantom, ki nam pošiljajo neverjetne ponudbe po elektronski pošti.

Piramidne sheme

Te sheme so sicer starejše od interneta, a so na njem še kako prisotne. V osnovi gre za to, da dobimo ponudbo, da se pridružimo novem programu, s katerim lahko zelo hitro zaslužimo zelo veliko denarja. Zraven so vedno opisi drugih, ki so po tem programu že dobili izplačane ogromne vsote. Vedno je v začetku nek manjši vstopni strošek – na katerem služi prevarant. Včasih celo izplača nekaterim nekaj denarja, seveda le zato, da dobi v sistem (piramido) nove žrtve. Te sheme so strogo prepovedane, ne gre za nič drugega kot preprosto izkoriščanje – praktično ves denar vedno pobere tisti, ki je shemo začel. Že samo sodelovanje v taki shemi je ilegalno!

Zaslužek z deskanjem po spletu

Tovrstnih sistemov je bilo v času interneta že zelo veliko, a se vedno pojavljajo novi. V osnovi gre za to, da nam obljubijo plačilo za to, da deskamo. Sliši se preprosto, a v ozadju je vedno kaj skritega. Večinoma gre za to, da si moramo na naš računalnik namestiti nek program, ki opazuje naše brskanje in nam kaže reklame. Ti programi pa nam načeloma le kažejo ogromno različnih (in velikokrat moralno spornih) reklam, s katerimi organizatorji teh sistemov služijo denar. Mi tega denarja večinoma ne vidimo – ali pa nam dajo le nekaj malega, da ostanemo zainteresirani. Velikokrat smo tudi omejeni s tem, koliko lahko ‘zaslužimo’ v enem dnevu – čeprav gledamo reklame lahko tudi celi dan. Omenjeni programi zelo slabo vplivajo na delovanje (hitrost) našega računalnika, v nekaterih primerih pa nam lahko tudi kradejo osebne podatke ali uporabljajo naš računalnik za pošiljanje nezaželene pošte (spam-a).

 

Avtor: Jure Forstnerič

Comments are closed, but trackbacks and pingbacks are open.