Povprečnemu slovenskemu uporabniku interneta v splošnem največjo grožnjo pomeni kraja identitete, do katere lahko pride že s krajo gesla e-pošte, je za Mladino povedal Gorazd Božič, vodja slovenskega centra za posredovanje pri omrežnih incidentih (SI-CERT).
Na e-pošto je namreč navadno vezanih veliko ostalih storitev, od uporabniškega računa za Facebook do najbolj problematičnih podatkov, kot je dostop do PayPala, servisa za plačevanje prek spleta.
Druga največja grožnja so spletne goljufije, ki se največkrat pojavljajo prek e-pošte v obliki predobrih kupčij.
Poleg t.i. nigerijskih prevar, kjer nas prosijo za pomoč prenosa milijonske zapuščine v Evropo ob predhodni kompenzaciji za njihove stroške, so razširjeni še lažni nakupi in lažne prodajalne.
V prvem primeru nas domnevni kupec iz tujine prosi, naj izdelek pošljemo v Nigerijo in nam pošlje fiktivno dokazilo o nakazilu sredstev, ki naj bi se sprostila ob prejemu blaga.
Lažne prodajalne pa ponazarja lanskoletni primer, ko je podjetje na fiktivnem naslovu v Estoniji prodajalo mobilnike po polovični ceni. Določeni so verjeli v kredibilnost trgovine prav zato, ker naj bi izhajala iz EU.