V času, ko se poslovanje na praktično vseh mogočih področjih vse bolj seli na splet, pogosto prihaja do zmede zaradi uvedbe novih izrazov. Predvsem je veliko takšnih, ki s predpono »e« označujejo elektronske verzije stvari, ki jih že poznamo iz vsakdanjega življenja. Poznamo na primer e-pošto, e-bančništvo, celo e-sodstvo! Posebno pozornost pa bomo tokrat namenili e-računom, ki včasih poskrbijo za posebno mero zmede. Izraz se namreč uporablja za različne vrste računov, ki jih je seveda treba poznati in razlikovati.

E računi in elektronski računi

E računov ne gre zamenjevati z elektronskimi računi, čeprav se to pogosto počne. Elektronski računi označujejo vse račune, ki se izdajajo in prejemajo elektronsko, medtem ko e računi pomenijo račune, ki so izdani preko spletne aplikacije Uprave za javna plačila. E računi so torej tudi elektronski računi, medtem ko obratno ne velja v vsakem primeru.

Komu so namenjeni eračuni?

Eračune ureja spletna aplikacija Uprave za javna plačila, kjer so navedeni tudi pogoji uporabe ter navodila. Ta način plačevanja je namenjen fizičnim in pravnim osebam, ki želijo pripraviti in izdati elektronski račun za prejemnike v javnem sektorju ali za proračunske uporabnike. Je pa ob uporabi tega sistema nekaj pogojev ter tudi tehničnih zahtev, ki lahko omejijo uporabo aplikacije. Pomembno je to, da uporabniki pridobijo kvalificirano digitalno potrdilo (česar ne ureja Uprava za javna plačila, temveč drugi registrirani izdajatelji), pred uporabo pa se je treba seveda registrirati, čemur služi spletna vloga za dostop.

Koliko stane uporaba aplikacije? Nič! Izdajanje eračunov omogoča Uprava za javna plačila brezplačno, so pa nekatere omejitve, ki ne dopuščajo popolne svobode – možno je na primer izdati največ 5 računov mesečno oziroma 60 letno, nekatere omejitve veljajo tudi za priloge računom in podobno. Vseeno pa gre za elegantno rešitev za tiste, ki poslujejo z javnim sektorjem in proračunskimi uporabniki.