Socialna omrežja, kot so Facebook, Bebo, MySpace in Netlog, bodo v prihodnosti marsikomu povzročila trajni glavobol. Raziskave namreč kažejo, da tako odrasli kot najstniki v njih objavljajo zasebne podatke, fotografije, videoposnetke, lokacije, podrobnosti o razmerjih in spolni usmeritvi ter razkrivajo navade in osebna stališča. Številni uporabniki socialnih omrežij se ne zavedajo, da ima takšno ravnanje na spletu veliko hujše posledice, kot če bi takšne stvari počeli sredi dneva na ulici.
Svetovni splet se iz dneva v dan vse bolj vrašča v vsakdanjik in postaja nevidna infrastruktura, znotraj katere pravzaprav živimo svoje zasebno in poklicno življenje ter opravljamo čedalje več storitev. To pa nevarno izkoriščajo tudi spletni kriminalci, ki jim v veliko primerih najbolj pomagajo pravzaprav kar uporabniki interneta sami. Podatki globalne raziskave kažejo, da so podjetja in posamezniki lani v Sloveniji zaradi spletnega kriminala izgubili približno 100.000 ameriških dolarjev, pri nas pa naj bi delovalo 12 resnejših prevarantov, ki so povezani v dve skupini po šest.
Polovica najstnikov na spletu razkriva osebne podatke
Nova študija evropske komisije je razkrila, da kar polovica najstnikov na spletu razkriva osebne podatke, ki lahko tam ostanejo za vedno in so dostopni komur koli. A večina izmed njih se ne zaveda, da s tem, ko se svetovni splet med uporabniki širi z veliko hitrostjo, narašča tudi število spletnih goljufij. V slovenskem odzivnem centru za omrežne incidente SI-CERT so zabeležili zaskrbljujoč podatek, da se je lani število klasičnih hekerskih vdorov zmanjšalo za skoraj četrtino, hkrati pa se je za toliko povečal obseg spletnih goljufij.
Vodja centra Gorazd Božič je opozoril, da se glede na rezultate napadalci zdaj očitno bolj osredotočajo na krajo denarja neposredno od uporabnikov. Med najpogostejšimi spletnimi goljufijami so lažne prodaje in nakupi, novačenje pri pranju denarja (“nigerijske prevare”) in druge ponudbe z obljubljenimi velikimi zaslužki. “V konkretnih primerih smo obravnavali denimo lažno prodajalno telefonov, fiktivne turistične agencije, nakup avtomobila iz tuje države in podobne primere,” je naštel Božič in poudaril, da naj bodo uporabniki previdni tudi takrat, ko sami kaj prodajajo na spletu, saj “ne smejo prehitro verjeti, da je denar že nakazan”.
Mladostniki se ne zavedajo posledic
Prva slovenska obširna raziskava »Mladi na netu«, ki trenutno še poteka, bo poskušala ugotoviti, kaj slovenski otroci in mladi na spletu pravzaprav počnejo.
“Otroci se zavedajo, da se njihovi koraki na internetu beležijo in da so nadzorovani. Kljub temu pa objavljajo ogromno fotografij, na katerih so pomanjkljivo oblečeni ali pa razkazujejo različne dele telesa,” je o prvih ugotovitvah povedala vodja raziskave doc. dr. Bojana Lobe iz Centra za metodologijo in informatiko na ljubljanski Fakulteti za družbene vede.
Objavljanje videoposnetkov v kočljivih položajih, ko so denimo mladostniki na zabavah vinjeni, ali pa pisanje določenih obvestil, kje so in kaj počnejo ter kako se počutijo, na svetovni splet (tudi kar se tiče odraslih) vsekakor ne sodi. “Občutek za to, kaj je prav pokazati in komu, se razvije z leti. Na internetu pa z nepazljivostjo lahko mladostniki objavijo določene stvari kar celotnemu svetu,” je prepričan Božič, ki je dodal: “Z objavo vsebin o naših življenjih na spletu je tako kot z zobno pasto. Ko jo enkrat iztisnemo iz tube, jo je zelo težko spraviti nazaj.”
“Prijatelji” so statusni simbol
Predstavnica projekta za varno rabo spleta SAFE-SI Ajda Jerman Kuželički je pojasnila, da lahko delodajalci danes posameznikovo preteklost in dejavnost preverijo tudi po “elektronskih sledeh” na spletu ter si na tak način ustvarijo mnenje o njegovi osebnosti. Prav zato morajo biti uporabniki še bolj previdni pri takšnih stvareh, saj s takšnim obnašanjem sami sebi kopljejo jamo.
V socialnih omrežjih imajo nekateri mladostniki tudi po več sto ali pa tudi več kot tisoč “prijateljev”.”Večine teh oseb niti ne poznajo, hkrati pa na nek način pozabljajo, da ti lahko dostopajo do njihovih podatkov in spremljajo, kaj počnejo,” je opozorila Jerman-Kuželičkijeva. V preteklosti je moral nekdo, ki je želel komunicirati z množicami, na radio, televizijo ali v časopis in se je zavedal, kaj počne, je ponazorila, in dodala: “Danes lahko kdor koli to naredi za osebnim računalnikom v samoti svoje sobe, pri čemer se marsikdo ne zaveda, da v bistvu komunicira z milijoni in milijoni uporabnikov svetovnega spleta.”
Starši se morajo seznaniti s početjem otrok
Ni prav, da so otroci in mladostniki pri teh vprašanjih prepuščeni samim sebi, je pripomnil Gorazd Božič, ki meni, da bi morali starši otrokom pomagati s svojimi izkušnjami. “Te so popolnoma enake kot v resničnem življenju, ne glede na to, da govorimo o tehnologiji,” je dejal Božič.
Mladi danes živijo v popolnoma drugačnem svetu, je dodala Bojana Lobe, ki svetuje: “Razmišljajmo z odraslo glavo in jim težavo prikažimo skozi njihove oči.” Trenutni izsledki evropske raziskave Kids Online II namreč kažejo na to, “da imajo odrasli precej drugačno predstavo o tveganjih kot današnja mladina in čas je, da jim prisluhnejo”.
Nasveti glede osebne varnosti
- Sledite navodilom, ki vam jih sporoča operacijski sistem (nameščen požarni zid, popravki in protivirusni program).
- Ne sledite povezavam v elektronskih sporočilih, za katera ne veste, kdo in zakaj vam jih je poslal. Ne glede na to, kako mamljiva je navedena ponudba.
- Na družinskem računalniku uporabljajte upravniški (administratorski) račun za nameščanje novih programov, vsi člani družine pa naj uporabljajo navadne račune. Če je izvedljivo, imejte določeni računalnik za “resne” dejavnosti (plačevanje računov in drugo poslovanje, nakupe prek spleta), drugega pa za družinsko brskanje po spletu.
- Poskrbite za varnostne kopije občutljivih podatkov.
- V primeru, da sumite na okužbo, vdor ali krajo podatkov, se obrnite na odzivni center za omrežne incidente SI-CERT (si-cert@arnes.si ali 01/4798822).
Zasebnost na socialnih omrežjih
- Premislite, kakšne fotografije in podatke o sebi objavljate na spletu. Objavite le tisto, za kar vam je res vseeno, da lahko vidi kdor koli.
- Zaščitite svoj blog, spletno stran ali galerijo fotografij z geslom.
- Ustvarite si zasebni profil v spletnih skupnostih ali pri igranju iger.
- Previdno potrjujte nove spletne prijatelje, ki jih ne poznate v živo.
- Pazite na svoje geslo za dostop do elektronske pošte, MSN, Skypa ali spletnih skupnosti. Naj bo to skrivnost, ki je ne zaupate nikomur.
- Če objavljate fotografije ali posnetke drugih oseb, jih obvezno vprašajte za dovoljenje.
Statistika
8503 analizirani primeri (kar je kvečjemu za vzorec) spletnih zlorab so povzročili 9,3 milijarde ameriških dolarjev škode med uporabniki spleta v 152 državah, od tega 100.000 ameriških dolarjev v Sloveniji. Vir: raziskava Ultrascan Advanced Global Investigations.