Spletne prevare postajajo vse bolj prepričljive. Goljufi ne stavijo več zgolj na elektronsko sporočilo v polomljeni slovenščini in sumljivo povezavo, temveč uporabljajo resnične podatke, posnemajo državne ustanove in dostavne službe ter žrtve lovijo prek SMS-sporočil, družbenih omrežij in spletnih oglasov. Avgusta 2026 moramo biti zato pozorni predvsem na prevare, ki izkoriščajo poletne nakupe, potovanja in občutek nujnosti.
Lažne kazni, davki in nedostavljeni paketi
Med nevarnejšimi ostajajo phishing oziroma ribarske prevare. SI-CERT je letos opozoril na obsežen napad z lažnimi sporočili v imenu slovenske policije oziroma Ministrstva za notranje zadeve. Prejemniku so goljufi sporočili, da mora poravnati kazen za prometni prekršek, povezava pa ga je pripeljala na stran za krajo podatkov plačilne kartice. Napadalci so uporabljali veliko število na novo registriranih domen.
Isti oziroma povezani vzorci se pojavljajo tudi pod pretvezo neplačanega davka ali neuspešne dostave paketa. Sporočilo običajno zahteva majhno plačilo, potrditev podatkov ali hitro ukrepanje. Prav občutek nujnosti je eden ključnih opozorilnih znakov.
Počitniške rezervacije so idealna vaba
Avgusta je posebno previdnost smiselno nameniti sporočilom, povezanim s hoteli in rezervacijami. SI-CERT je junija opozoril na zlorabe podatkov o dejanskih rezervacijah nastanitev. Goljuf lahko pozna ime hotela, termin bivanja in kontakt gosta, zato je sporočilo na prvi pogled izjemno verodostojno.
Žrtev lahko prejme zahtevo za »ponovno potrditev rezervacije«, plačilo varščine ali dodatnega stroška. Povezava nato vodi na ponarejeno spletno stran, namenjeno kraji podatkov kartice. Zahtevo za plačilo zato vedno preverimo neposredno v uradni aplikaciji ali pri nastanitvi, ne prek povezave v sporočilu.
Sumljivi oglasi na družbenih omrežjih
Poceni telefoni, modne znamke, vozovnice ali počitniške ponudbe z ogromnimi popusti so lahko še ena past. Ameriška Zvezna komisija za trgovino (FTC) je avgusta opozorila, da prisotnost oglasa na družbenem omrežju še ne pomeni, da sta ponudba in oglaševalec preverjena oziroma legitimna.
Pred nakupom zato preverimo spletno trgovino, podatke podjetja, pogoje poslovanja in neodvisne izkušnje kupcev. Posebno sumljive so neznane trgovine z neverjetnimi popusti in časovniki, ki zatrjujejo, da bo ponudba čez nekaj minut izginila.
Nepričakovan paket in lažni CAPTCHA
Med aktualnimi oblikami prevar FTC avgusta izpostavlja tudi tako imenovani »brushing«: na naslov posameznika prispe paket, ki ga ni naročil. Goljufi lahko podatke prejemnika uporabijo za ustvarjanje lažnih ocen izdelkov, nepričakovana pošiljka pa je lahko tudi znak, da so osebni podatki prišli v napačne roke.
Pozornost zahtevajo tudi lažne CAPTCHA strani. Namesto običajnega dokazovanja, da uporabnik ni robot, lahko spletna stran zahteva nenavadne korake, s katerimi uporabnik na računalniku dejansko zažene ukaz ali namesti škodljivo programsko opremo. FTC je na takšne napade opozoril junija 2026.
Najboljša obramba je nekaj sekund premisleka
Obseg škode kaže, da spletne goljufije niso obrobna težava. Po podatkih SI-CERT je skupni znesek prijavljenih spletnih goljufij v Sloveniji leta 2025 dosegel 40,4 milijona evrov, kar je bilo 33 odstotkov več kot leto prej.
Pravilo za avgust 2026 je zato preprosto: ne klikajmo povezav samo zato, ker sporočilo zahteva takojšnje ukrepanje. Banko, dostavno službo, hotel ali državni organ preverimo po uradni poti. Če smo na sumljivi strani že vpisali podatke kartice, je treba čim prej stopiti v stik z banko. Sumljivo sporočilo pa lahko prijavimo SI-CERT-u.