Ko se je davčna blagajna uvajala, je bilo med podjetniki mnogo negodovanja. Davčna blagajna se jim je zdela velik strošek, poleg tega pa je od njih zahtevala privajanje na nov način dela – prilagoditve in spremembe pa niso nikoli dobro sprejete.
Sedaj je večina podjetij, ki poslujejo z gotovino, že pozabila, da je davčna blagajna v njih vzbujala mnoge pomisleke in vprašanja. Enostavno so se privadili na nov način dela in ugotovili, da delo z davčnimi blagajnami pravzaprav ni nič preveč zahtevnega.
Po podatkih FURS so davčne blagajne prinesla pozitivne učinke predvsem na področju manjših podjetij in storitvenih dejavnostih, saj omogoča boljši nadzor, prav tako pa podjetnike spodbuja k poštenemu poslovanju. Dokaz je porast prometa in tudi porast plačil davkov – predvidevamo lahko, da prav zato, ker se po novem izdajajo računi za nakupe in storitve, za katere se prej niso.
Učinek je torej dober, vendar se seveda nanaša zgolj na zmanjševanje sive ekonomije. Pri vseh tistih, ki delajo na črno, pa zaenkrat še ni prave rešitve. Delo na črno se še vedno lahko zmanjšuje zgolj z obiski inšpektorjev, za to pa so potrebne prijave občanov. In ti se zanje večinoma ne odločajo. Tako se mnogi še vedno bogatijo na neprimeren način, država pa od njihovega dela ne more pobrati davkov. Tako tisti, ki plačujejo svoje obveznosti do države, še vedno plačujejo vse več, medtem ko denar teče mimo po nelegalni poti.
Davčna blagajna je torej prinesla napredek, vendar ga ne more zagotoviti v celoti. Potrebno bo predvsem osveščanje ljudi. Nagradna igra, ki jo je prinesla davčna blagajna in v kateri FURS spodbuja potrošnike, da za žrebanje pošiljajo račune, bi se morda morala nekako razširiti tudi na področje dela na črno. Vendar zaenkrat še nihče ne ve, kako. Problem dela na črno je pravzaprav problem morale in razmišljanja posameznega naroda, ne pa strogo gledano davčni problem.